Jokala sem

	Objokana, v sebi stisnjena v kot,
	zdaj tu sedim.
	Osamljena, četudi ti si tu
	in drugi so ljudje.
  
	In kot tren se mi že spet zgodi,
	opiram na nevidno steno se,
	a vem, da to si ti.
  
	Mi zmanjkalo je solz,
	mi zmanjkalo moči,
	saj na ramenih nosim svet,
	a vsakič ko vse izgubljeno se mi zdi,
	vse bo v redu rečeš mi le ti.
  
	Daj greva vstran,
	poglej še enkrat me v oči in mi povej,
	zakaj trpim,
	zakaj ne najdem se v množicah ljudi.
  
	In kot tren se mi že spet zgodi,
	opiram na nevidno steno se,
	a vem, da to si ti.
  
	Mi zmanjkalo je solz,
	mi zmanjkalo moči,
	saj na ramenih nosim svet,
	a vsakič ko vse izgubljeno se mi zdi,
	vse bo v redu rečeš mi le ti.