Zdaj!

	Zavezan, v sramoti osamljen,
	zdaj tu stojiš,
	in od ognja umiraš
	in krike požiraš,
	za te ljudi.
  
	Kako bi preprosto,
	povedal jim par besed.
	A je ta odrešitev,
	res ostra kot britev,
	za tvoj ascend?  
  
	In usoda briše tvoj namen,
	ki zdaj izgublja zven.
  
	Ve, da zdaj umira za svet,
	ve, a zdaj ne najde besed,
	ki bi te popeljale v raj,
	in veš, da zate le ostaja zdaj.
  
	Nerad bi priznal, 
	da to zlo v tebi sploh ne spi,
	le okoli podira,
	razum ti zatira,
	da preživi.
  
	Kako si lahko sploh jih gledal,
	takrat v oči,
	so pod tabo kričali,
	le zate dajali,
	svoj zadnji dih.
  
	In usoda briše tvoj namen,
	ki zdaj izgublja zven.
  
	Ve, da zdaj umira za svet,
	ve, a zdaj ne najde besed,
	ki bi te popeljale v raj,
	in veš, da zate le ostaja zdaj.